Pustno rajanje 2012

Kulturni praznik 2012

PRESENEČENJE NA PIJAVI

Presenečenje na Pijavi Gorici Napovedovalo ga je vabilo KUD Pijava Gorica za soboto, 4. 2. 2012 ob 18. uri v obnovljeni stavbi – skednja v središču kraja.

Predsednica KUD-a, gospa Tavčarjeva, je pozdravila prisotne z ugotovitvijo, da je družabno in kulturno življenje na Pijavi Gorici zaživelo z obnovo stavbe. Zahvaljujoč prostovoljcem pod vodstvom Andreja Cibra obnova napreduje, zato je Andreja Cibra še posebej pozdravila.

Sledila je dramatizacija prizorov iz Prešernovega življenja, ki jo je na oder postavil režiser Tone Cimperman iz Iške vasi. Okrog osrednjega lika pesnika, ki ga je prepričljivo upodobil Bojan Tavčar, so tekli prizori, ki so utrjevali našo ukoreninjeno predstavo o Prešernu. Prisrčen odnos do otrok so ponazorile najmlajše igralke (Neli Pirc, Eva Mehle in Sanja Avsenak, Eva Zupan). Bil je ljubljenec ljubljanskih gospodičen (Scheuschenstuel – Tadej Zupan, Tadeja Lunar in Eva Kramar) in oboževalec lepe Julije Primičeve, v nežni igralski upodobitvi Milene Avsenak. Zelo doživeto zaigran je bil prizor vzhičenosti ob spoznanju Julije, da je ona njegova pesniška muza.

Groba in moralistična reakcija Julijine mame (Jelka Tavčar) – je v gledalcih vzbudila sočutje.

Zelo posrečena je bila kombinacija prizorov z občutno zapetimi pesmimi kvarteta Orfej. Nastopali so Peter in Pavle Cimperman, Franc Zalar, Franc Platnar, ki so nastopili so kot kvartet iz okteta ORFEJ – KUD Iška vas.

Delno je šlo za uglasbitve Prešernovih pesmi, delno pa so se navezovale na dogajanje na vasi. Sledil je prehod v domačijsko sfero preko Prešernovega soneta Vrbi. Duhoviti folklorni vložki so izpostavljali večno zeleno tematiko – ponesrečeno vasovanje in medsosedske meje.

Zaradi odlične igralske zasedbe smo uživali v zgodbi kot takšni.

Zveriga – Franci Pavlinjek, mestni škric, ki si z zvijačo želi pridobiti mlado kmečko dekle Polono – Andreja Lunar, je bil prepričljiv v vseh odtenkih svoje vloge. Njegov nasprotnik, kmečki gospodar Križ, upodobil ga je Marko Avsenak, nas je navdušil s svojo pristnostjo – robatostjo, odločnostjo in zdravo kmečko pametjo. Seveda za njim stoji njegova ženica – Marjana – Majda Vrbinc, s katero poskrbita za odličen dramaturški obrat – s preizkušnjo se izkaže, kdo bo njegov zet, – sosed Kraž – Marko Mehle.

Igralke, igralci in kvartet Orfej so si zaslužili dolg aplavz, vse priznanje in čestitke.

To je storil tudi župan Ivan Jordan, ki se je zahvalil za enkraten večer na Pijavi Gorici.

Povedal je, da za obnovo stavbe občina kandidira za evropska sredstva in da se bo imenovala Kulturni dom Pijava Gorica.

Ob kulturnem prazniku je župan podelil županovo priznanje dvema skupinama državnih prvakinj: • starejše pionirke 1. mesto na državnem tekmovanju v orientaciji, • mlajše pionirke 1. mesto na državnem tekmovanju v kvizu.

Režiser Tone Cimperman je v pogovoru pohvalil veliko navdušenje igralk in igralcev – mnogi so doživeli svoj krst, z njimi je bilo krasno sodelovati, veliko obetajo in so pripravljeni sodelovati še naprej.

Brez prišepetovalke Silve Mehle, odličnih tehničnih sodelavcev, mojstra luči Slavka Mehleta in mojstra zvoka Braneta Jereba predstava ne bi dosegla tako visokega nivoja.

Pri pogostitvi, pripravi dvorane itd. pa so pomagali še številni Pijavčani.

Res je bilo presenečenje, veliko, prijetno in enkratno. Dokaz, da je Pijava Gorica kraj aktivnih in zagnanih ljudi, ki želijo izboljšati kakovost svojega bivanja s pozitivnimi skupnimi doživetji.

Zato še kako potrebujejo urejen skupni prostor.

Peter Pal
Foto: Gregor Deržič, Antonio Živkovič, Vinko Avsenak

Božiček na Pijavi Gorici 2011

BOŽIČEK NA OBISKU

Letošnja zima res ni bila radodarna s snegom, je bil pa zato toliko bolj odprtih rok Božiček, ki je na božični dan obiskal otroke v Želimljah in na Pijavi Gorici. Kopna cesta zanj ni bila nikakršna ovira, saj je namreč na svoje sani, ki jih je vlekel kar rdeči džip, privil kolesa. Premetenec stari. Kot kaže se tudi naš Božiček le stežka upira privlačnosti sodobne tehnologije ali pa se le prilagaja podnebnim spremembam. Kakor koli že, otroci so bili neizmerno veseli, da mu na dolgi poti s severa ni zmanjkalo goriva in je pravočasno prispel, snežinke pa smo si na Pijavi Gorici pričarali kar sami. Mladi igralci so v okviru KUD Pijava Gorica za vse otroke, ki so v sveže prebeljenem skednju nestrpno pričakovali Božičkov prihod, pripravili igrico z naslovom Snežinke. Nastopajoči Špela, Zarja, Tadej in Jadran so na odru ustvarili pravo božično vzdušje, ki so ga še stopnjevale plešoče snežinke Eva, Neli in Sanja, nazadnje pa so skupaj z malimi gledalci glasno poklicali Božička. Ta je dobrovoljen kot vedno vstopil v skedenj in že prvi pogled na goro daril, ki so jih vlekli njegovi palčki, je razkril, da na Pijavi Gorici ni porednih otrok.

Za dobrodošlico je ob kitarski spremljavi Klavdije Hočevar z angelskimi glasovi zapel mladinski cerkveni zbor.

Potem ko je prijazni možic razdelil vsa bleščeča in šelesteča darila, so ga otroci pospremili ter mu pomahali v slovo, ko je na svojih živahno okrašenih saneh izginjal v noč.

Za topel sprejem Božička v Želimljah sta skupaj z otroki in njihovimi starši poskrbela KS Želimlje in KUD Svobodno sonce.

Milena Avsenak
Foto: Marko Mehle

Kostanjčkov piknik 2011

Zakjuček šolskega leta, otvoritev igral, Dan državnosti, kresovanje ob godu sv. Janeza Krstnika

Pustno rajanje 2011

Na pustno soboto je bilo na Pijavi Gorici še prav posebej živahno. Pijavški skedenj, ki se je v naši vasi že uveljavil kot prostor zabave in prireditev je tokrat gostil celo vrsto nenavadnih bitij iz sveta otroških sanj. Pisano okrašen, za kar so poskrbeli mladi udeleženci počitniških delavnic, ki so potekale v njem, z junaki iz risank in pravljic je stari skedenj še najbolj spominjal na Shrekovo Močvaro. Čeprav se v KUD – u Pijava Gorica tudi doslej nismo vdajali zimski depresiji, so bile razigrane maškare,velike in male, dobrodošla poživitev ob še vedno precej nizkih temperaturah. Veliko pustnih šem se nas je nagnetlo skupaj, kdo bi uganil od kod, in prav nič nas ni zeblo. Kar gomazelo je od raznih čebelic, metuljčkov, pikapolonic in ostalih žužkov, ki so veselo poskakovali na plesišču. Začarane kraljične, dobre vile, brezzobi gusarji, nežne cvetlice, čarovnice, tiste grozne kot tudi tiste elegantne, ki so na svojih metlah priletele naravnost z modne piste - prav vsi so se prijateljsko prijeli za roke in prešerno zarajali.

Ker pa pust brez pustnega krofa ni pravi pust in bi bil zares pust, kar pri Čotu zelo dobro vedo, so vsako masko nagradili s slastnim krofom iz svoje gostilne.

Prepričani, da nam je le uspelo odgnati mrzlo zimo, smo se po zabavi prijetno utrujeni in z od šminke razmazanimi obrazi nekateri poskrili v svoje gradove, brloge, vile Čira Čara, spet drugi pa odhiteli novim dogodivščinam naproti. Nasvidenje naslednje leto!

Milena Avsenak

Slovenski kulturni praznik

PREŠEREN PRVIČ V SKEDNJU

Pred enim letom, ko smo skupaj praznovali kulturni praznik v dvorani gasilskega doma na Pijavi Gorici, smo si težko predstavljali, da bomo v bližnjem razpadajočem se skednju dobili nov, primernejši prostor za takšne prireditve. Zahvaljujoč pridnim rokam domačinov, ki so pod vodstvom gospoda Andreja Cibra v slabem letu poskrbeli za varnost in lepši videz stavbe, je 8. februarja Kulturno-umetniško društvo Pijava Gorica uresničilo svojo željo. Ravno projekt obnove skednja, pridobitev, na katero smo krajani lahko upravičeno ponosni, je bila rdeča nit prazničnega večera.

Ni ravno lahko nepristransko poročati o dogodku, pri katerem sodeluješ, vendar so vedno dokazi, številke in dejstva, ki jih ne more popačiti niti še tako čustven pogled posameznika. In dejstvo je, da se je na prireditvi v skednju kar trlo ljudi, ki so v domovinskem duhu s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje slovenski kulturi, okolju, v katerem živimo, in izrazili željo po medčloveškem povezovanju.

Prvič smo preizkusili vse možnosti, ki jih ponuja skedenj kot prireditveni prostor. Odkrivali smo vse njegove prednosti in pomankljivosti, ki so jih naši prostovoljni »gradbeniki« sproti hitro in ustvarjalno odpravljali.Pri usklajevanju gibanja nastopajočih, tehnike in prostora za gledalce, nas je še kakšno uro pred pričetkom spreletavala slutnja manjše katastrofe. Zgodilo se je ravno nasprotno. Zdravljica v izvedbi gostujočega moškega okteta Orfej je pripravila sproščeno, a svečano vzdušje, v katerem so nastopajoči dali vse od sebe in nam priredili prijeten večer. Andreja Lunar, lepa kot vedno, in Zarja Tavčar, očarljiva predstavnica mlajše generacije, ki sta dogodek povezovali, sta nas vodili skozi zelo raznolik program, v katerem je, prepričana sem, vsakdo našel kaj zase.

V skeču Ribiča avtorja Toneta Cimpermana sta nas nasmejala igralca Janez Arhar in Matej Susman. Z radovednostjo in občudovanjem smo si ogledali njun nastop tudi člani KUD-a Pijava Gorica, saj pri nas že dolgo tli želja, da bi imeli lastno dramsko skupino. Ponujene pomoči in sodelovanja gostov smo se iskreno razveselili.

V čudoviti svet glasbe so nas popeljali mladi umetniki Žiga Tavčar in Mihael Zoretič, ki sta v duetu zaigrala na saksofona, in Jadran Avsenak na kitari.
Iz zamaknjenega razpoloženja nas je predramila skupina mladih Pijavčanov, ki so v trenutku osvojili oder in srca gledalcev z izvedbo posodobljene Prešernove Urške. Vso svojo mladostno energijo in pregovorno najstniško kljubovalnost so prelili v prepričljiv nastop ter poželi salve smeha in ploskanja. Eva, Klemen, Damjana, Nika, Žiga, Tadeja, Urška, Tadej in Jadran so dokazali, da nam igralskega potenciala v naši vasi ne manjka.

Drugič se je zatresel oder pod nogami brhkih plesalk skupine Libido iz Športnega društva Pijava Gorica, ki so nastopile v premierno prikazani koreografiji Janje Trope.

Med posameznimi točkami smo uživali ob petju ljudskih pesmi okteta Orfej, ki danes deluje pod okriljem gospoda Franca Cimpermana. Svojo kakovost so že večkrat dokazali tako doma kot v tujini. Leta 2002 so na tekmovanju v Pragi za svoje petje prejeli celo srebrno plaketo. Ob venčku znanih ljudskih pesmi je na koncu z njimi prepevala cela dvorana.

Prešernov praznik se brez Prešerna ne spodobi, zato smo ga kar povabili medse. Prešeren v odlični interpretaciji Bojana Tavčarja, deklici Eva in Sanja ter natakarica Minca (jaz) smo skušali obuditi nekaj utrinkov iz pesnikovega življenja.
Preostanek večera smo preživeli ob prijetnem kramljanju in sladkanju s Čotovimi krofi z obvezno Prešernovo podobo iz sladkega posipa. Vmes pa smo si na platnu ogledali projekcijo slik, ki je prikazovala obnovo skednja. Čeprav je bil za večino prisotnih naslednji dan delovni, se nikomur ni ravno mudilo domov.

S svojim obiskom so nas počastili gospod župan Ivan Jordan ter nekatere gospe in gospodje iz občinskega sveta. Vsega spoštovanja je vredno njihovo zanimanje za dogajanje v naši občini, moralna in finančna spodbuda pri oživljanju našega kraja pa bo tudi v prihodnje še kako dobrodošla.

Če bi bili natančni in temeljiti, bi ta prispevek lahko kaj kmalu postal seznam tistih, ki so s svojim delom in trudom pripomogli k projektu obnove skednja, s tem pa k izvedbi prireditve. Tega ne gre jemati samo po sebi umevno, na kar gospa Jelka Janež Tavčar ni pozabila in se jim je v svojem nagovoru posebej zahvalila.
Že znanim dobrotnikom sta se pridružila še gospoda Emil Sladič in Brane Šnajder iz podjetja E-lins, ki sta poskrbela za električno napeljavo na objektu. Cvetličarstvo Frbežar je z donacijo cvetja omogočilo prijetnejšo podobo še nekoliko grobe notrajosti skednja, gospod Iztok Vidmar pa je izdelal okenske okvirje. Brez pomoči PGD Pijava Gorica in gostilne Čot pa tako ali tako ne mine noben dogodek pri nas. Vsem omenjenim, pa tudi tistemu nevidnemu seznamu, se v KUD-u Pijava Gorica iskreno zahvaljujemo.

Čeprav so občutki in vtisi ob prijetno preživetem večeru še sveži, pa so pred nami novi izzivi in naloge, ki nam ne pustijo počivati na lovorikah. Skupaj z otroki se že veselimo ustvarjalnih delavnic med počitnicami in pustnega rajanja, ki bodo potekali v skednju. Tudi gradbena dela še niso pri koncu...

Torej, nasvidenje Pijavi!

Božiček na Pijavi Gorici

PIJAVA GRE NAPREJ

Na Pijavi Gorici se čas v tem sivem deževnem obdobju ni ustavil, ravno nasprotno, projekt prenove skednja gre s polno paro naprej.  Nekateri že odštevajo dneve do zaključka leta, pri nas pa vneto seštevamo prostovoljne delovne ure. Teh se je doslej nabralo kar 1337, zbranih pa je bilo tudi 1.026 EUR donatorskih sredstev. Še enkrat hvala vsem dobrim in radodarnim ljudem. Med njimi je tudi gospod Janez Piškur z Brezij nad Pijavo Gorico, ki ga pomotoma nismo omenili v prispevku objavljenem v novembrskem Glasniku. Za napako se mu iskreno opravičujemo in tokrat zahvaljujemo za donacijo gradbenega materiala.

Letos so se s pridnostjo izkazali tudi naši otroci, česar dobri Božiček ni spregledal, in je že napovedal, da nas 25. decembra okrog 17. ure obišče na Pijavi Gorici. Ob tej priložnosti mu bomo pred »novim« starim skednjem pripravili topel sprejem s kratkim kulturnim programom.

Želimo vam vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto.

KUD Pijava Gorica

Obnavljanje skednja okt-nov 2010

Kostanjčkov piknik 2010

NE TEORIJA, DELO!

Letos smo se ob kostanju in jabolčnem moštu na Pijavi Gorici družili že tretjič.

Na mirno sončno oktobrsko soboto, ovito v zapovedani predvolilni molk, smo imeli dober razlog za praznovanje. Osrednji dogodek srečanja je bila otvoritev otroških igral na urejenem prostoru ob starem skednju. Ta je sedaj še v obnovi, a se pomlajen že kaže v vsej svoji očarljivosti.

Zbrane nas je nagovorila gospa Jelka Janež Tavčar, predsednica kulturno-umetniškega društva Pijava Gorica, ki je srečanje tudi pripravilo. Osvetlila je nekatera dejstva v zvezi z urejanjem vaškega središča in obnovo skednja.

Dejala je, da je kljub nekaterim drugačnim pogledom, kako bi lahko kar najbolje izkoristili zemljišče s skednjem, ki je sicer v občinski lasti, le prevladala ideja, da je treba ohraniti, kar je nam lastnega in dragocenega, vaščanom pa ponuditi dostojen javni prostor.

K sreči se je takšnemu mnenju pridružil tudi Zavod za ohranjanje kulturne dediščine s stališčem, da se skedenj, ki je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja, ohrani kot del zgodovinskega jedra vasi, ki naselju s svojimi arhitekturnimi značilnostmi daje lastno identiteto.

Na vztrajne prošnje, da bi uredili vaško središče, se je nazadnje odzvala še občina, ki je na zadnjem rebelansu proračuna le odobrila del sredstev za obnovo stavbe in nakup otroških igral (tobogan z gugalnicama).

Pobudnik projekta g. Andrej Ciber je v tem videl veliko priložnost in nas vse okoli sebe okužil s svojim navdušenjem. Na zahvalo za njegov trud pa je skromno dejal, da se s teorijo ne pride daleč, temveč le z delom.

Ker je objekt predolgo sameval, je bilo treba za njegovo varno uporabo še marsikaj postoriti. Na pomoč so priskočili krajani s svojim prostovoljnim delom. Okolica stavbe je sedaj varna, konstrukcijo skednja pa je potrebno še utrditi, zato se bodo gradbena dela nadaljevala.
Čeprav je sanacija skednja zgled za odgovorno ravnanje s sredstvi pa denar, ki ga je za obnovo namenila občina, ne zadošča za zaključek projekta, zato so bili še kako dobrodošli prispevki vseh, ki verjamejo v projekt.

Ga. Janež Tavčar se je zahvalila vsem, ki so bodisi s svojim delom bodisi s prispevkom podprli obnovo in mu s tem dali nov zagon.

Otroke je povabila naj prerežejo vrvico, ki jim je simbolično ovirala dostop do težko pričakovanih igral. Niso so se pustili dvakrat prositi. Ob glasnem vzklikanju so se zapodili in v hipu osvojili igrišče.
Medtem ko so naši najmlajši nemoteno uživali ob novi pridobitvi, so se malo večji otroci pomerili v že tradicionalnem hitrostnem žaganju hlodov in šiljenju količkov.
Za posebno popestritev pa so poskrbeli člani gasilskega društva, ki so v starih gasilskih oblekah prikazali vajo z več kot sto let staro brizgalno. V poveljnika smešne druščine se je za to priložnost prelevil gospod Brane Jereb.

Prireditev je veselem vzdušju trajala do poznih večernih ur.
V KUD-u Pijava Gorica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s prispevki in nakupom gradbenega materiala pomagali pri obnovi skednja: gospodu Franciju Pavlineku, cerkvenemu pevskemu zboru Pijava Gorica, avtohiši Jordan, podjetju Žeželj, gospodu Metodu Podržaju, gostilni Čot, gospodu Robertu Štruklju, gospodu Slavkotu Mehletu, gospodu Ivanu Šerjaku in gospe Boži Lavrič.

Hvala tudi vsem, ki ste nam pomagali pripraviti prireditev.

Milena Avsenak