petek, 8. februar 2013

sobota, 2. februar 2013

Prešeren in Julija, Dva mejnika, Beraci - Lavrica



DRAMA (v obeh pomenih besede) NA LAVRICI

Na običajno februarsko soboto smo v našem interesnem združenju v goste povabili dramsko skupino Kulturno umetniškega društva Pijava Gorica, da nam pred kulturnim praznikom pričara nekaj prazničnega vzdušja.

Priprave so potekale ves teden. Po logističnem delu je sledila še postavitev kulis, ozvočenja in osvetlitve. Dan pred nastopom so igralci opravili še zadnjo vajo, tako da je bilo vse pripravljeno na pričakovani kulturni dogodek.

Da pa sobota ne bo tako običajna, kot je izgledalo, je le nekaj ur pred odprtjem dvorane poskrbelo vreme z močnim sneženjem. Kot bi se odprlo nebo. Zajetne snežinke so v kratkem času povsem ohromile promet. Na ulicah je zavladalo mrtvilo. Bojazen, da bodo ljudje kulturo zamenjali za tople radiatorje, je s prvimi prihajajočimi obiskovalci ugašala.

Do začetka predstave se je dvorana že dodobra napolnila. Prisotni so začeli pogledovati na uro in točno ob 18.30 so luči ugasnile. Po nekaj minutah čakanja, da se odstrejo zavese, je odjeknila grenka vest, da ugasnjene luči ne napovedujejo začetka predstave, temveč dejstvo, da je zmanjkalo elektrike. Minute so v iskanju rešitve hitro tekle, obiskovalci pa so v popolni temi tiho čakali na razplet. Po kratkem usklajevanju z režiserjem in ekipo je padla odločitev. Predstava se bo, čeprav močno okrnjena, tudi brez elektrike začela. Pri Grandvidu so nam odstopili sveče in hitra preobrazba odra je nakazovala na skorajšnji začetek. Vendar pa tako nepričakovano, kot so luči ugasnile, so se v naslednjem trenutku tudi prižgale. Vzdih olajšanja in močan aplavz publike je to pozdravil in napovedal začetek težko pričakovane predstave.

Tridesetčlanska ekipa je tudi zaradi nepričakovanih zapletov dala vse od sebe. Čudovito prepletanje treh zgodb je dopolnjevala skrbno pripravljena tonska podlaga in nevsiljiva osvetlitev. Začetek je bil s »Prešernom in Julijo« namenjen našemu največjemu pesniku in interpretaciji enega njegovih intimnih trenutkov. Nadaljevalo se je z »Dvema mejnikoma«, kot so Križ, Kraž, Zveriga, Polona in Marjana, ki so z medsosedskimi zdrahami obrnili ogledalo tudi med vse nas. Konec pa je bil namenjen »Beračem«, ki so s komičnimi prizori z romanja uspeli do solz nasmejati občinstvo.
Rek Konec dober vse dobro je ta večer še posebej veljal. Po kakovostni dramski predstavi smo se ob skromni pogostitvi pomešali med nastopajoče in publiko ter si bili enotni, da se na takšni prireditvi še vidimo.

Posebna zahvala gre poleg mnogoštevilne ekipe še predsedniku KUD Pijava Gorica Franciju Pavlinjeku, ki je dramsko skupino pripeljal na Lavrico, in režiserju Pavlu Cimpermanu, ki je z visoko profesionalnostjo kljub mnogim nepričakovanim zapletom predstavo pripeljal do konca.

Interesno združenje Naša Lavrica
Bojan Božič
Foto: Peter Nose

sobota, 4. februar 2012

Kulturni praznik 2012


PRESENEČENJE NA PIJAVI

Presenečenje na Pijavi Gorici Napovedovalo ga je vabilo KUD Pijava Gorica za soboto, 4. 2. 2012 ob 18. uri v obnovljeni stavbi – skednja v središču kraja.

Predsednica KUD-a, gospa Tavčarjeva, je pozdravila prisotne z ugotovitvijo, da je družabno in kulturno življenje na Pijavi Gorici zaživelo z obnovo stavbe. Zahvaljujoč prostovoljcem pod vodstvom Andreja Cibra obnova napreduje, zato je Andreja Cibra še posebej pozdravila.

Sledila je dramatizacija prizorov iz Prešernovega življenja, ki jo je na oder postavil režiser Tone Cimperman iz Iške vasi. Okrog osrednjega lika pesnika, ki ga je prepričljivo upodobil Bojan Tavčar, so tekli prizori, ki so utrjevali našo ukoreninjeno predstavo o Prešernu. Prisrčen odnos do otrok so ponazorile najmlajše igralke (Neli Pirc, Eva Mehle in Sanja Avsenak, Eva Zupan). Bil je ljubljenec ljubljanskih gospodičen (Scheuschenstuel – Tadej Zupan, Tadeja Lunar in Eva Kramar) in oboževalec lepe Julije Primičeve, v nežni igralski upodobitvi Milene Avsenak. Zelo doživeto zaigran je bil prizor vzhičenosti ob spoznanju Julije, da je ona njegova pesniška muza.

Groba in moralistična reakcija Julijine mame (Jelka Tavčar) – je v gledalcih vzbudila sočutje.

Zelo posrečena je bila kombinacija prizorov z občutno zapetimi pesmimi kvarteta Orfej. Nastopali so Peter in Pavle Cimperman, Franc Zalar, Franc Platnar, ki so nastopili so kot kvartet iz okteta ORFEJ – KUD Iška vas.

Delno je šlo za uglasbitve Prešernovih pesmi, delno pa so se navezovale na dogajanje na vasi. Sledil je prehod v domačijsko sfero preko Prešernovega soneta Vrbi. Duhoviti folklorni vložki so izpostavljali večno zeleno tematiko – ponesrečeno vasovanje in medsosedske meje.

Zaradi odlične igralske zasedbe smo uživali v zgodbi kot takšni.

Zveriga – Franci Pavlinjek, mestni škric, ki si z zvijačo želi pridobiti mlado kmečko dekle Polono – Andreja Lunar, je bil prepričljiv v vseh odtenkih svoje vloge. Njegov nasprotnik, kmečki gospodar Križ, upodobil ga je Marko Avsenak, nas je navdušil s svojo pristnostjo – robatostjo, odločnostjo in zdravo kmečko pametjo. Seveda za njim stoji njegova ženica – Marjana – Majda Vrbinc, s katero poskrbita za odličen dramaturški obrat – s preizkušnjo se izkaže, kdo bo njegov zet, – sosed Kraž – Marko Mehle.

Igralke, igralci in kvartet Orfej so si zaslužili dolg aplavz, vse priznanje in čestitke.

To je storil tudi župan Ivan Jordan, ki se je zahvalil za enkraten večer na Pijavi Gorici.

Povedal je, da za obnovo stavbe občina kandidira za evropska sredstva in da se bo imenovala Kulturni dom Pijava Gorica.

Ob kulturnem prazniku je župan podelil županovo priznanje dvema skupinama državnih prvakinj: • starejše pionirke 1. mesto na državnem tekmovanju v orientaciji, • mlajše pionirke 1. mesto na državnem tekmovanju v kvizu.

Režiser Tone Cimperman je v pogovoru pohvalil veliko navdušenje igralk in igralcev – mnogi so doživeli svoj krst, z njimi je bilo krasno sodelovati, veliko obetajo in so pripravljeni sodelovati še naprej.

Brez prišepetovalke Silve Mehle, odličnih tehničnih sodelavcev, mojstra luči Slavka Mehleta in mojstra zvoka Braneta Jereba predstava ne bi dosegla tako visokega nivoja.

Pri pogostitvi, pripravi dvorane itd. pa so pomagali še številni Pijavčani.

Res je bilo presenečenje, veliko, prijetno in enkratno. Dokaz, da je Pijava Gorica kraj aktivnih in zagnanih ljudi, ki želijo izboljšati kakovost svojega bivanja s pozitivnimi skupnimi doživetji.

Zato še kako potrebujejo urejen skupni prostor.

Peter Pal
Foto: Gregor Deržič, Antonio Živkovič, Vinko Avsenak

nedelja, 25. december 2011

Božiček na Pijavi Gorici 2011


BOŽIČEK NA OBISKU

Letošnja zima res ni bila radodarna s snegom, je bil pa zato toliko bolj odprtih rok Božiček, ki je na božični dan obiskal otroke v Želimljah in na Pijavi Gorici. Kopna cesta zanj ni bila nikakršna ovira, saj je namreč na svoje sani, ki jih je vlekel kar rdeči džip, privil kolesa. Premetenec stari. Kot kaže se tudi naš Božiček le stežka upira privlačnosti sodobne tehnologije ali pa se le prilagaja podnebnim spremembam. Kakor koli že, otroci so bili neizmerno veseli, da mu na dolgi poti s severa ni zmanjkalo goriva in je pravočasno prispel, snežinke pa smo si na Pijavi Gorici pričarali kar sami. Mladi igralci so v okviru KUD Pijava Gorica za vse otroke, ki so v sveže prebeljenem skednju nestrpno pričakovali Božičkov prihod, pripravili igrico z naslovom Snežinke. Nastopajoči Špela, Zarja, Tadej in Jadran so na odru ustvarili pravo božično vzdušje, ki so ga še stopnjevale plešoče snežinke Eva, Neli in Sanja, nazadnje pa so skupaj z malimi gledalci glasno poklicali Božička. Ta je dobrovoljen kot vedno vstopil v skedenj in že prvi pogled na goro daril, ki so jih vlekli njegovi palčki, je razkril, da na Pijavi Gorici ni porednih otrok.

Za dobrodošlico je ob kitarski spremljavi Klavdije Hočevar z angelskimi glasovi zapel mladinski cerkveni zbor.

Potem ko je prijazni možic razdelil vsa bleščeča in šelesteča darila, so ga otroci pospremili ter mu pomahali v slovo, ko je na svojih živahno okrašenih saneh izginjal v noč.

Za topel sprejem Božička v Želimljah sta skupaj z otroki in njihovimi starši poskrbela KS Želimlje in KUD Svobodno sonce.

Milena Avsenak
Foto: Marko Mehle