sreda, 9. februar 2011

Slovenski kulturni praznik


PREŠEREN PRVIČ V SKEDNJU

Pred enim letom, ko smo skupaj praznovali kulturni praznik v dvorani gasilskega doma na Pijavi Gorici, smo si težko predstavljali, da bomo v bližnjem razpadajočem se skednju dobili nov, primernejši prostor za takšne prireditve. Zahvaljujoč pridnim rokam domačinov, ki so pod vodstvom gospoda Andreja Cibra v slabem letu poskrbeli za varnost in lepši videz stavbe, je 8. februarja Kulturno-umetniško društvo Pijava Gorica uresničilo svojo željo. Ravno projekt obnove skednja, pridobitev, na katero smo krajani lahko upravičeno ponosni, je bila rdeča nit prazničnega večera.

Ni ravno lahko nepristransko poročati o dogodku, pri katerem sodeluješ, vendar so vedno dokazi, številke in dejstva, ki jih ne more popačiti niti še tako čustven pogled posameznika. In dejstvo je, da se je na prireditvi v skednju kar trlo ljudi, ki so v domovinskem duhu s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje slovenski kulturi, okolju, v katerem živimo, in izrazili željo po medčloveškem povezovanju.

Prvič smo preizkusili vse možnosti, ki jih ponuja skedenj kot prireditveni prostor. Odkrivali smo vse njegove prednosti in pomankljivosti, ki so jih naši prostovoljni »gradbeniki« sproti hitro in ustvarjalno odpravljali.Pri usklajevanju gibanja nastopajočih, tehnike in prostora za gledalce, nas je še kakšno uro pred pričetkom spreletavala slutnja manjše katastrofe. Zgodilo se je ravno nasprotno. Zdravljica v izvedbi gostujočega moškega okteta Orfej je pripravila sproščeno, a svečano vzdušje, v katerem so nastopajoči dali vse od sebe in nam priredili prijeten večer. Andreja Lunar, lepa kot vedno, in Zarja Tavčar, očarljiva predstavnica mlajše generacije, ki sta dogodek povezovali, sta nas vodili skozi zelo raznolik program, v katerem je, prepričana sem, vsakdo našel kaj zase.

V skeču Ribiča avtorja Toneta Cimpermana sta nas nasmejala igralca Janez Arhar in Matej Susman. Z radovednostjo in občudovanjem smo si ogledali njun nastop tudi člani KUD-a Pijava Gorica, saj pri nas že dolgo tli želja, da bi imeli lastno dramsko skupino. Ponujene pomoči in sodelovanja gostov smo se iskreno razveselili.

V čudoviti svet glasbe so nas popeljali mladi umetniki Žiga Tavčar in Mihael Zoretič, ki sta v duetu zaigrala na saksofona, in Jadran Avsenak na kitari.
Iz zamaknjenega razpoloženja nas je predramila skupina mladih Pijavčanov, ki so v trenutku osvojili oder in srca gledalcev z izvedbo posodobljene Prešernove Urške. Vso svojo mladostno energijo in pregovorno najstniško kljubovalnost so prelili v prepričljiv nastop ter poželi salve smeha in ploskanja. Eva, Klemen, Damjana, Nika, Žiga, Tadeja, Urška, Tadej in Jadran so dokazali, da nam igralskega potenciala v naši vasi ne manjka.

Drugič se je zatresel oder pod nogami brhkih plesalk skupine Libido iz Športnega društva Pijava Gorica, ki so nastopile v premierno prikazani koreografiji Janje Trope.

Med posameznimi točkami smo uživali ob petju ljudskih pesmi okteta Orfej, ki danes deluje pod okriljem gospoda Franca Cimpermana. Svojo kakovost so že večkrat dokazali tako doma kot v tujini. Leta 2002 so na tekmovanju v Pragi za svoje petje prejeli celo srebrno plaketo. Ob venčku znanih ljudskih pesmi je na koncu z njimi prepevala cela dvorana.

Prešernov praznik se brez Prešerna ne spodobi, zato smo ga kar povabili medse. Prešeren v odlični interpretaciji Bojana Tavčarja, deklici Eva in Sanja ter natakarica Minca (jaz) smo skušali obuditi nekaj utrinkov iz pesnikovega življenja.
Preostanek večera smo preživeli ob prijetnem kramljanju in sladkanju s Čotovimi krofi z obvezno Prešernovo podobo iz sladkega posipa. Vmes pa smo si na platnu ogledali projekcijo slik, ki je prikazovala obnovo skednja. Čeprav je bil za večino prisotnih naslednji dan delovni, se nikomur ni ravno mudilo domov.

S svojim obiskom so nas počastili gospod župan Ivan Jordan ter nekatere gospe in gospodje iz občinskega sveta. Vsega spoštovanja je vredno njihovo zanimanje za dogajanje v naši občini, moralna in finančna spodbuda pri oživljanju našega kraja pa bo tudi v prihodnje še kako dobrodošla.

Če bi bili natančni in temeljiti, bi ta prispevek lahko kaj kmalu postal seznam tistih, ki so s svojim delom in trudom pripomogli k projektu obnove skednja, s tem pa k izvedbi prireditve. Tega ne gre jemati samo po sebi umevno, na kar gospa Jelka Janež Tavčar ni pozabila in se jim je v svojem nagovoru posebej zahvalila.
Že znanim dobrotnikom sta se pridružila še gospoda Emil Sladič in Brane Šnajder iz podjetja E-lins, ki sta poskrbela za električno napeljavo na objektu. Cvetličarstvo Frbežar je z donacijo cvetja omogočilo prijetnejšo podobo še nekoliko grobe notrajosti skednja, gospod Iztok Vidmar pa je izdelal okenske okvirje. Brez pomoči PGD Pijava Gorica in gostilne Čot pa tako ali tako ne mine noben dogodek pri nas. Vsem omenjenim, pa tudi tistemu nevidnemu seznamu, se v KUD-u Pijava Gorica iskreno zahvaljujemo.

Čeprav so občutki in vtisi ob prijetno preživetem večeru še sveži, pa so pred nami novi izzivi in naloge, ki nam ne pustijo počivati na lovorikah. Skupaj z otroki se že veselimo ustvarjalnih delavnic med počitnicami in pustnega rajanja, ki bodo potekali v skednju. Tudi gradbena dela še niso pri koncu...

Torej, nasvidenje Pijavi!

sobota, 25. december 2010

Božiček na Pijavi Gorici


PIJAVA GRE NAPREJ

Na Pijavi Gorici se čas v tem sivem deževnem obdobju ni ustavil, ravno nasprotno, projekt prenove skednja gre s polno paro naprej.  Nekateri že odštevajo dneve do zaključka leta, pri nas pa vneto seštevamo prostovoljne delovne ure. Teh se je doslej nabralo kar 1337, zbranih pa je bilo tudi 1.026 EUR donatorskih sredstev. Še enkrat hvala vsem dobrim in radodarnim ljudem. Med njimi je tudi gospod Janez Piškur z Brezij nad Pijavo Gorico, ki ga pomotoma nismo omenili v prispevku objavljenem v novembrskem Glasniku. Za napako se mu iskreno opravičujemo in tokrat zahvaljujemo za donacijo gradbenega materiala.

Letos so se s pridnostjo izkazali tudi naši otroci, česar dobri Božiček ni spregledal, in je že napovedal, da nas 25. decembra okrog 17. ure obišče na Pijavi Gorici. Ob tej priložnosti mu bomo pred »novim« starim skednjem pripravili topel sprejem s kratkim kulturnim programom.
Želimo vam vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto.

KUD Pijava Gorica

sobota, 9. oktober 2010

Kostanjčkov piknik 2010


NE TEORIJA, DELO!

Letos smo se ob kostanju in jabolčnem moštu na Pijavi Gorici družili že tretjič.

Na mirno sončno oktobrsko soboto, ovito v zapovedani predvolilni molk, smo imeli dober razlog za praznovanje. Osrednji dogodek srečanja je bila otvoritev otroških igral na urejenem prostoru ob starem skednju. Ta je sedaj še v obnovi, a se pomlajen že kaže v vsej svoji očarljivosti.

Zbrane nas je nagovorila gospa Jelka Janež Tavčar, predsednica kulturno-umetniškega društva Pijava Gorica, ki je srečanje tudi pripravilo. Osvetlila je nekatera dejstva v zvezi z urejanjem vaškega središča in obnovo skednja.

Dejala je, da je kljub nekaterim drugačnim pogledom, kako bi lahko kar najbolje izkoristili zemljišče s skednjem, ki je sicer v občinski lasti, le prevladala ideja, da je treba ohraniti, kar je nam lastnega in dragocenega, vaščanom pa ponuditi dostojen javni prostor.

K sreči se je takšnemu mnenju pridružil tudi Zavod za ohranjanje kulturne dediščine s stališčem, da se skedenj, ki je bil zgrajen v drugi polovici 19. stoletja, ohrani kot del zgodovinskega jedra vasi, ki naselju s svojimi arhitekturnimi značilnostmi daje lastno identiteto.

Na vztrajne prošnje, da bi uredili vaško središče, se je nazadnje odzvala še občina, ki je na zadnjem rebelansu proračuna le odobrila del sredstev za obnovo stavbe in nakup otroških igral (tobogan z gugalnicama).

Pobudnik projekta g. Andrej Ciber je v tem videl veliko priložnost in nas vse okoli sebe okužil s svojim navdušenjem. Na zahvalo za njegov trud pa je skromno dejal, da se s teorijo ne pride daleč, temveč le z delom.

Ker je objekt predolgo sameval, je bilo treba za njegovo varno uporabo še marsikaj postoriti. Na pomoč so priskočili krajani s svojim prostovoljnim delom. Okolica stavbe je sedaj varna, konstrukcijo skednja pa je potrebno še utrditi, zato se bodo gradbena dela nadaljevala.
Čeprav je sanacija skednja zgled za odgovorno ravnanje s sredstvi pa denar, ki ga je za obnovo namenila občina, ne zadošča za zaključek projekta, zato so bili še kako dobrodošli prispevki vseh, ki verjamejo v projekt.

Ga. Janež Tavčar se je zahvalila vsem, ki so bodisi s svojim delom bodisi s prispevkom podprli obnovo in mu s tem dali nov zagon.

Otroke je povabila naj prerežejo vrvico, ki jim je simbolično ovirala dostop do težko pričakovanih igral. Niso so se pustili dvakrat prositi. Ob glasnem vzklikanju so se zapodili in v hipu osvojili igrišče.
Medtem ko so naši najmlajši nemoteno uživali ob novi pridobitvi, so se malo večji otroci pomerili v že tradicionalnem hitrostnem žaganju hlodov in šiljenju količkov.
Za posebno popestritev pa so poskrbeli člani gasilskega društva, ki so v starih gasilskih oblekah prikazali vajo z več kot sto let staro brizgalno. V poveljnika smešne druščine se je za to priložnost prelevil gospod Brane Jereb.

Prireditev je veselem vzdušju trajala do poznih večernih ur.
V KUD-u Pijava Gorica se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so s prispevki in nakupom gradbenega materiala pomagali pri obnovi skednja: gospodu Franciju Pavlineku, cerkvenemu pevskemu zboru Pijava Gorica, avtohiši Jordan, podjetju Žeželj, gospodu Metodu Podržaju, gostilni Čot, gospodu Robertu Štruklju, gospodu Slavkotu Mehletu, gospodu Ivanu Šerjaku in gospe Boži Lavrič.

Hvala tudi vsem, ki ste nam pomagali pripraviti prireditev.

Milena Avsenak

petek, 8. oktober 2010

sreda, 14. oktober 2009

Kostanjčkov piknik 2009

Foto: Marko Avsenak

V oktobru smo v KUD-u Pijava Gorica že drugo leto zapored organizirali Kostanjčkov piknik. Čeprav smo že pri pripravah novoletnega programa, pa nas misel na prijetno jesensko srečanje še vedno navdihuje.

Vonj po kostanju je na prelep jesenski dan privabil veliko zvestih podpornikov, med njimi pa smo opazili tudi kakšen nov obraz.

Zbrali smo se na prostoru pred starim skednjem, ki po zaslugi gospoda Cibra in njegovih pomočnikov že dobiva podobo parka.

Prijetno nas je presenetil z dvema lesenima mizama s klopmi, premično kmečko ograjo in »eko« igralom iz hlodov, s katerim so imeli zlasti mlajši otroci veliko zabave. O, da bi se mu le kmalu pridružila tudi tista »taprava« igrala, saj nam njihovih uporabnikov na Pijavi res ne manjka.

Medtem ko smo odrasli sproščeno kramljali ob jabolčnem moštu in si izmenjavali recepte za okusna peciva, so bili otroci bolj umetniško navdahnjeni.

Natalija Ambrožič, absolventka Slikarske in risarske šole v Ljubljani, je vodila ustvarjalno delavnico in otrokom predstavila eno od risarskih tehnik. Motiv sta bila skedenj in cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, kjer so bila likovna dela ob žegnanju tudi razstavljena.

Mladini ni zmanjkalo energije niti za tradicionalno kmečko opravilo - ličkanje koruze. Delo so opravili hitreje kot bi kdo utegnil pojesti poln škrnicelj vročega kostanja.

Kamnito steno starega skednja so krasile fotografije Posočja Petra Noseta. V prihodnje si želimo, da bi takšne razstave lahko preselili v notranjost skednja, kjer bi bile na ogled več ljudem in dalj časa.

Prelep ambient bi bil primeren tudi za poletne prireditve ali predstave. Tega si zaenkrat, zaradi vprašljive varnosti objekta, ne moremo privoščiti.

Nekaj naših načrtov in želja smo prišepnili gospodu Ivanu Jordanu v upanju, da bo kakšno prenesel kateremu od dobrih mož, ki nas obiščejo v decembru.

Za konec so nepogrešljivi gasilci poskrbeli še za vajo z gasilnim aparatom. Težko bi se odločili, kaj nam je bilo v večje veselje, netenje ali gašenje požara.

Vsem sodeluječim se iskreno zahvaljujemo za njihov prispevek k uspehu dogodka!